Božanski jezik je v resnici energija, ki ne potrebuje nujno artikulacije. Vsi ga poznamo, le da se ga ne spomnimo. Ko ga zaznamo, se nas zagotovo dotakne, ker prebuja našo prvobitnost, našo pravo naravo, ki je onkraj vseh mej materialnega sveta.
Gre za prenos misli, vibracij, frekvenc, ki jih sprejemamo in oddajamo na frekvencah, kjer aktiviramo svoje jasnovidne, jasnoslušne in druge sposobnosti. Lahko bi rekli, da je to tudi intuitivni jezik, ki prenaša najbolj čiste misli in informacije – svetlobo. Nikoli si nisem mislila, da bom lektoriranje razvila v povsem svojstveno veščino, da bo to zame neke vrste delo z ljudmi, ne da bi se z njimi vedno tudi fizično srečala.
Zdaj, ko to vem, sem postala še bolj pozorna in zavestna medvrstičnih sporočil, to so vse tiste misli, občutki, tudi stanja tvorca besedila v času, ko je tega pisal. To pomeni, da se za besedami lahko skriva marsikaj, saj vemo, da papir prenese vse. To še zlasti velja za krajša besedila, kot so elektronska pošta, SMS-ji ipd., tudi članki, ker so bolj osebna. Zelo zanimivo razmišljanje o slovenskem jeziku. Iz oddaje Klepet ob kavi. Vse, kar počnemo, je odraz našega stanja, energije. Zadnjič mi je prijateljica, ki je zelo energijsko odprta, povedala, da je začutila moj »dotik« v knjigi, ki sem jo lektorirala. Začutila je, da sem povezala dva različna prevajalska stila in s svojim lektorskim posegom knjigo nadgradila, da jo je naredilo še močnejšo in jo »prizemljilo«. Imela je namreč možnost prebrati obe različici, nelektorirano in lektorirano. In res je, da se vsako besedilo, ki ga lektoriram, z mojim lektorskim prispevkom spremeni, zadiha. ;) Lektoriranje tako ni zgolj mehansko popravilo, temveč nadgradnja, ki se lahko zelo dobro čuti. Seveda se jaz na začetku svoje lektorske kariere nisem tega zavedala. Zdaj pa sem postala zelo pozorna na to, kaj jaz DAJEM s svojim delom. Vzemimo primer, pred seboj imam diplomsko nalogo, kjer mrgoli slovničnih napak. Zaradi tega besedilo daje vtis kaotičnosti, raztresenosti, pri branju se zatika. Pa je lahko vsebina izredno zanimiva. Če se jaz v procesu lektoriranja zgražam nad napakami in padem v obsojanje, sem pod pritiskom zaradi pomanjkanja časa, mi vsebina ni všeč, potem na koncu ne bom zadovoljna s svojim delom. In to se lahko čuti. Če pa bom sprejela besedilo in vse tisto, kar je po mojem mnenju pisec spregledal, ter opravila svoje delo profesionalno, potem bomo na koncu vsi zadovoljni. In na koncu šteje prav to. Da si zadovoljnen s svojim delom. Takrat sporočilo besedila, vsebina lahko zadiha in doseže namen, ki si ga je zadal pisec. Besede razkrivajo pisca, to sem že omenila. Zadnjič se mi je zgodilo, da sem lektorirala neko besedilo in zraven doživljala »muke«. Pa ne zaradi slovničnih napak, temveč zaradi energije, s katero je avtor pisal svoje besedilo. Povedano drugače, njegovo stanje, v času pisanja, je bilo kaos, zmeda, »na hitro«. Ker sem energijsko odprta, hitro začutim prek besedila stanja ljudi. No, s prej omenjenimi »mukami« sem imela v mislih megleno stanje; potrebovala sem več vmesnih odmorov, da sem se sploh lahko prebila skozi besedilo. Čutila sem neznosne upore, besede so se mi kar mešale med branjem, tako zmedo je bilo čutiti. V določenih delih je avtor pisal o neki temi, kjer se je dalo razbrati, da mu ni jasna. Posledično je bil zmeden tudi sestavek ter energija zadaj. Sem morala pošteno globoko dihati zraven, da sem ostala pri sebi, budna in osredotočena. Tematika besedila je bila sicer zelo zanimiva, toda namesto da bi me besede prevzele, potegnile noter, so me odbijale, žal. Te dni sem se spomnila na svojo diplomsko nalogo; deset let je že od tega, ko sem jo napisala. Takrat me je zelo privlačila mitologija, zato sem lotila raziskovanja pojavnosti mitskih elementov v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca. Zanimalo pa me je tudi, kakšno je njuno razumevanje te brezčasne simbolike, ki je izrazito prisotna v njunih literarnih delih. Tako kot mnogi drugi avtorji sta z njeno pomočjo aktualno družbeno-politično problematiko svojega časa prestavila v nadčasovni mitski prostor ter tako konflikt očistila vseh ideološko-političnih ter družbenih oznak in ga predstavila kot občečloveški problem. Z namenom, da javnost opozorita na krivice, skrite za tiočerimi politično-ideološko-družbenimi obrazi, ki vodijo ljudstvo v pogubo. Zanimivo je, kako malo se ljudje zavedamo in zaznavamo moč besed, izgovorjenih in zapisanih. Ko beremo najrazličnejša besedila – če bi bili pozorni na to, bi lahko resnično veliko odkrili o pišočem. V časih, ko je bilo ˝moderno˝ še pisati klasična pisma s peresom na papir, so ljudje z večjo pozornostjo zaznavali drug drugega. Vzeli so si čas. Danes pa, no, danes pa je že nasplošno komunikacija med ljudmi izredno siromašna. Nihče si v resnici ne vzame časa za odkrit pogovor, ker se vsem grozno mudi, mladim in starim. Poleg tega pa je človeški um danes tako nasičen z najrazličnejšimi mislimi in informacijami, da gre čas tukaj in zdaj mimo vsakega. Lektoriranje je z drugo besedo jezikovno oziroma slovnično pregledovanje besedila.
Jezikovna brezhibnost naših pisnih izdelkov je nujno pomembna, kadar postanejo naša besedila javna. Diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije, pogodbe, računovodska poročila, članki in druga besedila namenjena javni uporabi morajo biti jezikovno pregledana, saj s tem ne samo izkazujemo spoštovanje do svojega jezika, temveč tudi omogočimo bralcu, da ga slovnične napake ne odvračajo od sicer bogate vsebine. Jezikovni pregled ali lektura – lektoriranje vključuje popravke slovničnih nepravilnosti, odpravo tipkarskih napak, pregled slogovne ustreznosti, oceno skladnosti besedila, pregled ustreznosti terminologije ter predloge in komentarje za izboljšanje besedila. |
Marjana Florjan,
|